Računalniško sodelovanje CSCL

Naša skupina je dobila nalogo, da si prebere članek o sodelovalnem učenju,ki je računalniško podprto.
Gre za sledeči članek:

FROM HANDHELD COLLABORATIVE TOOL TO EFFECTIVE CLASSROOM MODULE: EMBEDDING CSCL IN A BROADER DESIGN FRAMEWORK
Roschelle, J., Rafanan, K., Estrella, G., Nussbaum, M., Claro, S.
Članek govori o sodelovalnem učenju CSCL in o projektu TechPals z katerim so v ZDA preizkusili funkcijabilnost sodelovalnega učenja z pomočjo tehnike.Če vas zanima kaj več o tem, si lahko pogledate naš povzetek do katerega lahko dostopate preko spodnje povezave:
http://ikt-cscl.wikispaces.com/

Python Turtle

Pri predmetu IKT za poučevanje računalništva je bila naša naloga,da izdelamo seminarsko nalogo na temo programskih orodij.Bili smo v skupinah po dva in vsaka skupina si je lahko izbrala temo svoje seminarske naloge.Jaz in moja sošolka sva si izbrala PythonTurtle.Gre za zelo poučno aplikacijo tako na področju računalništva kot na področju matematike.

Namenjena je predvsem osnovnošolcem, saj je aplikacija relativno enostavna.Učenci se po mojem mnenju veliko hitreje učijo programiranja z uporabo takšnih programov kot so npr:PythonTurte,Scratch...
Veliko je poudarka na vizulnem delu, kar menim, da je zelo produktivno pri poučevanju otrok.
Otrok bo verjetno nek ukaz hitreje razumel če bo videl njegov efekt, kot pa če bi poskušal razumeti neko kodo,ki bi bila napisana v programskem okolju.
Verjetno ko bom nekoč postal učitelj matematike in računalništva, bom uporabil takšne programe pri razlagi snovi, saj menim da bo pozitivno vplivalo na otroke.

Outcome based learning

Ali so obstoječe taksonomije primerne za poučevanje računalništva?Zakaj?
Opravljena je bila raziskava v kateri je bilo ugotovljeno,da se zastavljen cilj pri poučevanju bistveno razlikuje od končnih rezultatov(preverjeno na področju računalništva).Zasledil sem tudi praktičen primer:Učenec je pri enem izmed računalniških predmetov snov zelo dobro poznal,ampak ko pa je dobil praktično nalogo,se pa ni znašel.Zamislimo si takšne ljudi na nekih pomembnih delovnih mestih.Na večini delovnih mest potrebujejo delavce,ki so tudi praktično usposobljeni.Lahko rečem,da je omenjena raziskava jasen pokazatelj,da sistem poučevanja ni v najlepšem redu.V ozdaju se skriva neprimerna taksonomija(usmerjena bolj v teoretično znanje učencev).Predlagal bi,da se obstoječe taksonomije usmerijo bolj proti praktičnemu zanju učencev.

Kaj se vam zdi najbolj pomebno pri uporabi opisane taksonomije in kako bi jo uporabili v praksi?
Najprej bi povedal,da po mojem mnenju ni nobena taksonomija popolna in da je potrebno še časa,da se dovršijo.V članku je takoimenovana OBE(Outcome-Based Approach) takosnomija predstavljena v zelo lepi luči.Cilji so zelo jasno zastavljeni,taksonomija stremi bolj k praktičnem usposabljanju učencev,spodbuja praktično razmišljanje....Pri vpeljavi taksonomije se pa stvar malo zaplete.V HongKongu so preizkusili  OBE taksonomijo.Rezultati so bili pod pričakovanji.Zaradi slabih rezultatov je bil tak način opuščen.Ugotovljeno pa je bilo,da je vzrok za slabše rezultate nepripravljenost učiteljev na takšen način poučevanja.
Najbolj pomembno pri uporabi OBE taksonomije so po mojem mnenju njena načela,ki sem jih zgoraj navedel.Osebno bi najprej pripravil učitelje na praktično usmerjeno poučevanje,potem pa šele uvedel OBE taksonomski način.
Opisano taksonomijo bi uporabil pri takšnih predmetih,kjer se potem na delovnih mestih zahteva veliko praktičnega znanja.Menim,da sta takšna predmeta računalništvo in robotika.Nesmisleno bi se mi na primer zdelo,da bi učenca pri izdelavi spletnih strani samo teoretično učili kako se izdela spletna stran.Učenec bi se veliko bolj zapomnil postopek,če bi sam preizkusil.Osebno bi pri poučevanju bi porabil 1/4 časa za predstavitev teorije,3/4 pa potem samo za praktično delo.

V spodnjem posnetku si lahko pogledat nekaj o OBE:

Primerjava kurikulumov

Tokrat je bila naša naloga da primerjamo slovenski kurikulum in kurikulum Združenih držav Velike Britanije.Osredotočili se bomo bolj na OŠ.

Katere so vsebinske razlike med obravnavanim in SLO (vsaj za OŠ) kurikulumom (so vsebine iz informacijsko-komunikacijskih tehnologij, računalnštva, informatike interkurikularno prepletene? Je računalništvo (informatika) obvezni predmet?)

Osebno menim da je najbolj pomembno omeniti,da je razlika med slovenskim kurikulumom in kurikulumom Združenih držav Velike Britanije v tem,da se v Sloveniji daje premalo poudarka na računalništvu v šoli.
V Sloveniji učenci v OŠ spoznajo tri računalniške predmete in sicer:

• urejanje besedil(obdelava podatkov in komuniciranje z uporabo informacijske tehnologije),
• multimedija(bdelava podatkov in komuniciranje z uporabo informacijske tehnologije)
• računalniška omrežja(skanje informacij, oceneniti kakovost informacij, temeljna programska oprema).

V Združenem kraljestvu pa omenjene predmete združijo v enega,ki se imenuje ICT,ki se naprej deli na tri veje.To so:

• računalništvo(obravnava algoritmov,osnovnih struktur),
• informacijska tehnologija(se spoznavajo s sestavo, razvojem in konfiguracijo digitalnih sistemov),
• digitalna pismenost(pa učenci pridobijo osnovno zmožnost uporabe računalnika varno in učinkovito).

Če primerjamo snov predmetov,ugotovimo da se tematsko večinoma ujemajo.Bistvena razlika se pojavi pri računalništvu,kjer lahko opazimo da v Sloveniji otroci spoznajo manj programiranja kot pa v Združenih državah Velike Britanije.
Velja omeniti še razliko v obveznosti in trajanju računalniških predmetov.V Angliji se izobraževanje na področju računalništva prične že pri 5 letih in traja vse do 16 leta.V Sloveniji se otrok prvič sreča z računalništvom šele v 7.razredu OŠ v obliki izbirnega predmeta.Torej je predmet neobvezen.
Kar se tiče povezanosti računalniških predmetov z drugimi predmeti,bi omenil da se računalniški predmeti povezujejo tudi z drugimi predmeti kot so matematika,fizika,kemija ipd.Banalen primer povezovanja z matematiko je naprimer pri rekurzivnih programih,kjer mora učenec za realizacijo programa poznati osnove rekurzij(iz matematike).Velja pa podobno tudi v obratni smeri namreč tudi znanja,ki jih pridobimo pri računalništvu uporabljamo pri ostalih predmetih.V praksi se načina prepletata.

Kaj bi spremenil v našem kurikulumu?Kaj se vam zdi najbolj pomembno?

Če se ozremo okoli se lahko hitro prepričamo da je svet v hitrem razvoju tehnologije in zato sem mnenja,da je potrebno v slovenskih osnovnih šolah računalništvo bolj poudarjati .Predlagal bi,da bi otroci  kot reden predmet dobili računalništvo že v 5.razredu,kjer bi zajeli osnove računalništva,potem v naslednjih razredih bi pa znanje samo še nadgrajevali.Več poudarka bi dal na programiranju zato,ker sem mnenja da je programiranje pomembno področje računalništva,saj se vsakodnevno srečujemo s situacijami, ki potrebujejo sistematičen pristop, ki pa ga razvija algoritmično razmišljanje.Mogoče se kdo ne bi strinjal z menoj,češ da vse ljudi ne zanima računalništvo in da nebi imelo smisla toliko poudarjati računalništvo ampak vseeno menim,da je na svet potrebno gledati z vidika okoliščin,ki nas obkrožajo,le te pa so vse bolj povezane z računalništvom in zato bi posledično potem posameznik nekako moral zajemati vsaj neka osnovna znanja računalništva.

Kucha Pecha predstavitev-Mayer 8

Kot ena izmed aktivnih oblik učenja je bila Kucha Pecha predstavitev.Vsaki skupini je bil dodeljen eden izmed Mayerjevih člankov.Naša skupina je dobila osmega.Članek je bil napisan v angleščini zato smo ga morali najprej prevesti v slovenščino.

Kucha Pecha predstavitev(kratek opis):Govornik mora svoj nastop pripraviti z 20 prosojnicami, ki se morajo premikati avtomatsko. Vsaka prosojnica pa mora biti prikazana točno dvajset sekund. Tako so vsa predavanja dolga 400 sekund – 6 minut in 40 sekund. Prednost takega modela je, da je bistveno težje prekoračiti časovni okvir nastopa, ter da je občinstvo mnogo težje uspavati, saj tudi v primeru, da je nastopajoči nekoliko slabši govornik, hitro pride na vrsto naslednji(prevzeto po vir).

Predstavitev naše skupine lahko najdete:predstavitev

Kdo uči računalništvo? Kdo je računalnikar? Refleksija na stanje.

Glede na zadnje raziskave lahko jasno vidimo da v Sloveniji šolski sistem v smeri računalništva ne deluje ustrezno,saj sem zasledil v eni izmed raziskav da je na slovenskih šolah v letu 2011 poučevalo računalništvo 25% učiteljev,ki imajo izobrazbo iz računalništva,preostalih 75% pa iz drugih smeri.Menim,da je takšna izbirana učiteljev neustrezna,saj posledično potem takšni učitelji najverjetneje znanje ne posredujejo na ustrezen način.Pri poučevanju so zelo pomembni pedagoški prijemi poučevanja s katerimi učitelj lažje in bolj ustrezno prenaša znanje na učence.Takih prijemov se učimo na naši fakulteti in ne na fakultetah,ki so namenjene zgolj strokovnem znanju.Računalništvo je veda,ki se razvija zelo hitro in vse bolj posega v življenje posameznika zato sem mnenja,da je mogoče potrebno izvesti reforme na področju računalništva.(npr.računalništvo naj bo reden predmet v OŠ,sprememba pri zaposlitvah računalničarjev,itd.).


Za začetek si poglejmo kaj sploh po strokovni definiciji  pomeni "računalnikar".
računalnikar -strokovnjak za računalništvo: šolati računalnikarje; potrebe po računalnikarjih se večajo.
Ker smo na naši fakulteti pedagogi,si poglejmo definicijo,kjer najdemo definicijo računalničarja v podobi učitelja:

 

"Predmetni učitelj za računalništvo poučuje izbirni predmet računalništvo v devetletni osnovni šoli, in sicer od sedmega do devetega razreda. To pomeni, da pomaga učencem do znanja o tem, kaj računalniki so in kako jih uporabljamo v šoli, doma in kasneje v službi. Učitelj vodi učni proces, preverja znanje učencev in ga ocenjuje. Poučevanje v osnovni šoli je tesno povezano z vzgojo: učitelj s svojim delom (z učno snovjo, predvsem pa s svojo osebnostjo oz. z zgledom) učence vzgaja in vpliva na njihovo osebnostno rast. Učitelj računalništva sodeluje z drugimi učitelji v kolektivu (zlasti pri izdelavi projektnih nalog, katerih vsebina zaobjema tudi druge predmete), z ravnateljem, svetovalno službo (npr. s psihologom) in s starši (na govorilnih urah in roditeljskih sestankih). Učiteljeve obveznosti obsegajo še individualno in skupinsko delo z nadarjenimi in učno šibkejšimi učenci, pripravo učencev na predstavitve (npr. festival Timko) in razna tekmovanja iz računalništva. Učitelj računalništva na začetku leta izdela svojo letno pripravo na pouk, za vsako uro sproti pa doma piše priprave tudi med šolskim letom. Poleg stalnega strokovnega izobraževanja na seminarjih in v študijskih skupinah v ta poklic običajno sodi tudi vloga razrednika: učitelju je dodeljena posebna skrb za določen razred učencev, pri čemer je potrebno aktivno sodelovanje s starši teh otrok."
vir

Moje mnenje:V tem delu bom strnil ugotovitve.Dejstvo je da se v Sloveniji daje premalo poudarka na računalništvu.To sklepam že is tega,da je predmet računalništvo izbirni predmet v OŠ.V najnovejših predlogih v šolstvu sem opazil,da je eden izmed resnejših predlogov prav vpeljava predmeta računalništva med obvezene predmete v osnovni šoli.
Če bo predlog sprejet,bo to velik plus za računalničarje nasploh,saj bo avtomatično več delovnih mest in s tem se bo nivo poučevanja računalništva v Sloveniji znatno dvignil,saj se bodo verjetno kriteriji bolj zaostrili.Osebno bi izvedel reformo na področju kadra za poučevanja računalništva.

Lepo pozdravljeni vsi ogledovalci spletnega dnevnika. :))
Sem Dejan Krejić,študent 2.letnika smeri Matematika-Računalništvo na Pedagoški fakulteti.

 

Blog je namenjen vsem,ki jih zanima računalništvo in bi se mogoče radi naučili kaj novega na področju računalništva.

Na blogu boste lahko našli refleksije na predavanja pri predmetu IKT za poučevanje računalništva.

Upam da vas bo obisk na mojem blogu razveselil in da boste našli kar boste iskali.