Outcome based learning

Ali so obstoječe taksonomije primerne za poučevanje računalništva?Zakaj?
Opravljena je bila raziskava v kateri je bilo ugotovljeno,da se zastavljen cilj pri poučevanju bistveno razlikuje od končnih rezultatov(preverjeno na področju računalništva).Zasledil sem tudi praktičen primer:Učenec je pri enem izmed računalniških predmetov snov zelo dobro poznal,ampak ko pa je dobil praktično nalogo,se pa ni znašel.Zamislimo si takšne ljudi na nekih pomembnih delovnih mestih.Na večini delovnih mest potrebujejo delavce,ki so tudi praktično usposobljeni.Lahko rečem,da je omenjena raziskava jasen pokazatelj,da sistem poučevanja ni v najlepšem redu.V ozdaju se skriva neprimerna taksonomija(usmerjena bolj v teoretično znanje učencev).Predlagal bi,da se obstoječe taksonomije usmerijo bolj proti praktičnemu zanju učencev.

Kaj se vam zdi najbolj pomebno pri uporabi opisane taksonomije in kako bi jo uporabili v praksi?
Najprej bi povedal,da po mojem mnenju ni nobena taksonomija popolna in da je potrebno še časa,da se dovršijo.V članku je takoimenovana OBE(Outcome-Based Approach) takosnomija predstavljena v zelo lepi luči.Cilji so zelo jasno zastavljeni,taksonomija stremi bolj k praktičnem usposabljanju učencev,spodbuja praktično razmišljanje....Pri vpeljavi taksonomije se pa stvar malo zaplete.V HongKongu so preizkusili  OBE taksonomijo.Rezultati so bili pod pričakovanji.Zaradi slabih rezultatov je bil tak način opuščen.Ugotovljeno pa je bilo,da je vzrok za slabše rezultate nepripravljenost učiteljev na takšen način poučevanja.
Najbolj pomembno pri uporabi OBE taksonomije so po mojem mnenju njena načela,ki sem jih zgoraj navedel.Osebno bi najprej pripravil učitelje na praktično usmerjeno poučevanje,potem pa šele uvedel OBE taksonomski način.
Opisano taksonomijo bi uporabil pri takšnih predmetih,kjer se potem na delovnih mestih zahteva veliko praktičnega znanja.Menim,da sta takšna predmeta računalništvo in robotika.Nesmisleno bi se mi na primer zdelo,da bi učenca pri izdelavi spletnih strani samo teoretično učili kako se izdela spletna stran.Učenec bi se veliko bolj zapomnil postopek,če bi sam preizkusil.Osebno bi pri poučevanju bi porabil 1/4 časa za predstavitev teorije,3/4 pa potem samo za praktično delo.

V spodnjem posnetku si lahko pogledat nekaj o OBE:

Primerjava kurikulumov

Tokrat je bila naša naloga da primerjamo slovenski kurikulum in kurikulum Združenih držav Velike Britanije.Osredotočili se bomo bolj na OŠ.

Katere so vsebinske razlike med obravnavanim in SLO (vsaj za OŠ) kurikulumom (so vsebine iz informacijsko-komunikacijskih tehnologij, računalnštva, informatike interkurikularno prepletene? Je računalništvo (informatika) obvezni predmet?)

Osebno menim da je najbolj pomembno omeniti,da je razlika med slovenskim kurikulumom in kurikulumom Združenih držav Velike Britanije v tem,da se v Sloveniji daje premalo poudarka na računalništvu v šoli.
V Sloveniji učenci v OŠ spoznajo tri računalniške predmete in sicer:

• urejanje besedil(obdelava podatkov in komuniciranje z uporabo informacijske tehnologije),
• multimedija(bdelava podatkov in komuniciranje z uporabo informacijske tehnologije)
• računalniška omrežja(skanje informacij, oceneniti kakovost informacij, temeljna programska oprema).

V Združenem kraljestvu pa omenjene predmete združijo v enega,ki se imenuje ICT,ki se naprej deli na tri veje.To so:

• računalništvo(obravnava algoritmov,osnovnih struktur),
• informacijska tehnologija(se spoznavajo s sestavo, razvojem in konfiguracijo digitalnih sistemov),
• digitalna pismenost(pa učenci pridobijo osnovno zmožnost uporabe računalnika varno in učinkovito).

Če primerjamo snov predmetov,ugotovimo da se tematsko večinoma ujemajo.Bistvena razlika se pojavi pri računalništvu,kjer lahko opazimo da v Sloveniji otroci spoznajo manj programiranja kot pa v Združenih državah Velike Britanije.
Velja omeniti še razliko v obveznosti in trajanju računalniških predmetov.V Angliji se izobraževanje na področju računalništva prične že pri 5 letih in traja vse do 16 leta.V Sloveniji se otrok prvič sreča z računalništvom šele v 7.razredu OŠ v obliki izbirnega predmeta.Torej je predmet neobvezen.
Kar se tiče povezanosti računalniških predmetov z drugimi predmeti,bi omenil da se računalniški predmeti povezujejo tudi z drugimi predmeti kot so matematika,fizika,kemija ipd.Banalen primer povezovanja z matematiko je naprimer pri rekurzivnih programih,kjer mora učenec za realizacijo programa poznati osnove rekurzij(iz matematike).Velja pa podobno tudi v obratni smeri namreč tudi znanja,ki jih pridobimo pri računalništvu uporabljamo pri ostalih predmetih.V praksi se načina prepletata.

Kaj bi spremenil v našem kurikulumu?Kaj se vam zdi najbolj pomembno?

Če se ozremo okoli se lahko hitro prepričamo da je svet v hitrem razvoju tehnologije in zato sem mnenja,da je potrebno v slovenskih osnovnih šolah računalništvo bolj poudarjati .Predlagal bi,da bi otroci  kot reden predmet dobili računalništvo že v 5.razredu,kjer bi zajeli osnove računalništva,potem v naslednjih razredih bi pa znanje samo še nadgrajevali.Več poudarka bi dal na programiranju zato,ker sem mnenja da je programiranje pomembno področje računalništva,saj se vsakodnevno srečujemo s situacijami, ki potrebujejo sistematičen pristop, ki pa ga razvija algoritmično razmišljanje.Mogoče se kdo ne bi strinjal z menoj,češ da vse ljudi ne zanima računalništvo in da nebi imelo smisla toliko poudarjati računalništvo ampak vseeno menim,da je na svet potrebno gledati z vidika okoliščin,ki nas obkrožajo,le te pa so vse bolj povezane z računalništvom in zato bi posledično potem posameznik nekako moral zajemati vsaj neka osnovna znanja računalništva.